Strokovnost, rezultati in predanost so temelj uspešne kariere. Vendar pogosto niso dovolj. Na napredovanje vplivajo tudi odnosi, ki jih gradimo, ljudje, od katerih se učimo, ter okolja, v katerih nas prepoznajo kot nekoga, ki lahko prevzame večjo odgovornost.
O tem, zakaj mreženje ni le izmenjava vizitk in kako lahko mentorstvo pospeši razvoj prihodnjih vodij, smo se pogovarjali s Tilom Lajovicem, partnerjem v skupini FirstClass in nekdanjim direktorjem Združenja YES.
Zakaj je mreženje pomembno za karierno rast?
Mreženje pogosto razumemo preozko – kot obiskovanje dogodkov, spoznavanje čim več ljudi ali zbiranje kontaktov. Toda pravo mreženje pomeni dolgoročno vzpostavljanje odnosov, ki temeljijo na zaupanju, vzajemnosti in dejanskem zanimanju za druge.
Karierne priložnosti se ne pojavijo vedno v obliki objavljenega razpisa. Pogosto nastanejo v pogovorih, priporočilih in povezavah med ljudmi, ki poznajo vaše delo in vedo, kaj zmorete. Če ste strokovno odlični, vendar zunaj svojega neposrednega okolja skoraj nevidni, je krog priložnosti, ki vas lahko dosežejo, bistveno manjši.
Ali dobri rezultati niso dovolj?
Dobri rezultati so nujni, niso pa vedno dovolj, da bi bili prepoznani kot kandidat za naslednji korak. Organizacije pri izbiri vodij ne ocenjujejo le strokovnega znanja, temveč tudi sposobnost sodelovanja, vplivanja, povezovanja ljudi in razumevanja širšega poslovnega okolja.
Vodja ne deluje izolirano. Sodelovati mora z različnimi deležniki, graditi zaupanje ter pridobiti podporo za svoje ideje. Mreženje zato ni nekaj ločenega od vodenja. Je ena njegovih ključnih kompetenc.
Kaj vam je o mreženju pokazalo vodenje Združenja YES?
V času vodenja Združenja YES sem lahko neposredno opazoval, kako pomembno je okolje, v katerem se srečujejo ambiciozni, podjetni in razvojno usmerjeni posamezniki.
Največja vrednost takšnih združenj niso posamezni dogodki, temveč odnosi, ki nastanejo skozi čas. Ljudje si izmenjujejo izkušnje, odpirajo drugačne poglede in se povezujejo pri projektih, do katerih sicer morda nikoli ne bi prišlo.
Pomembno pa je, da v takšna okolja ne vstopamo samo z vprašanjem, kaj lahko dobimo. Veliko boljše izhodišče je: kaj lahko prispevam, komu lahko pomagam in s kom lahko ustvarimo nekaj koristnega?
Kakšna je razlika med pristnim in preračunljivim mreženjem?
Namen se običajno hitro začuti. Če nekdo vzpostavi stik samo takrat, ko nekaj potrebuje, je težko zgraditi resnično zaupanje.
Pristno mreženje temelji na dolgoročnosti. To pomeni, da spremljamo delo drugih, delimo koristne informacije, povezujemo ljudi, ko prepoznamo skupen interes, in pomagamo tudi takrat, ko nimamo neposredne koristi.
Ni pomembno, koliko ljudi poznate. Pomembneje je, koliko ljudi ve, kdo ste, kaj znate in ali se lahko zanesejo na vas.
Kakšno vlogo ima pri kariernem razvoju mentor?
Dober mentor lahko posamezniku pomaga hitreje prepoznati lastne slepe pege, se izogniti nekaterim napakam in razumeti situacije, za katere sam še nima dovolj izkušenj.
Mentor vam ne sme povedati, katero odločitev morate sprejeti. Njegova vloga je, da postavlja prava vprašanja, deli relevantne izkušnje in vam pomaga razmišljati širše. Največja vrednost mentorstva pogosto ni v konkretnem nasvetu, temveč v drugačnem pogledu na problem.
Za prihodnje vodje je to še posebej pomembno. Z napredovanjem postajajo odločitve kompleksnejše, povratne informacije pa redkejše. Mentor lahko predstavlja varen prostor za preverjanje razmišljanja, dvomov in možnosti.
Kako naj ambiciozen posameznik poišče mentorja?
Najboljša mentorska razmerja pogosto nastanejo postopoma. Namesto splošnega vprašanja »Ali bi bili moj mentor?« je bolje začeti s konkretnim pogovorom.
Obrnite se na človeka, katerega izkušnje so relevantne za izziv, s katerim se srečujete. Postavite premišljeno vprašanje, pokažite, da ste se pripravili, in po pogovoru povejte, kako ste nasvet uporabili. Če se razvijeta zaupanje in obojestransko zanimanje, lahko odnos sčasoma preraste v redno mentorstvo.
Pomembno je tudi razumeti, da en mentor ne more pokriti vseh področij. Smiselno je graditi širši razvojni krog: nekoga, ki dobro pozna vašo stroko, nekoga z vodstvenimi izkušnjami in nekoga, ki vam lahko ponudi pogled iz druge industrije ali okolja.
Kaj bi svetovali nekomu, ki želi postati vodja ali hitreje napredovati?
Najprej naj bo dober v tem, kar dela. Mreža ne more dolgoročno nadomestiti rezultatov in kompetenc. Lahko pa pomaga, da so ti rezultati opaženi in postavljeni v širši kontekst.
Nato naj zavestno stopi iz svojega običajnega kroga. Naj se vključuje v strokovna in poslovna združenja, prevzame aktivno vlogo pri projektih, deli svoje znanje ter vzpostavlja odnose z ljudmi iz drugih funkcij, industrij in generacij.
In končno: naj ne čaka, da bo popolnoma pripravljen. Rast se pogosto začne prav v situacijah, v katerih še nimamo vseh odgovorov, imamo pa dovolj radovednosti in poguma, da se učimo od drugih.





