Vaši možgani vas delajo to, kar ste. So velikosti vaše pesti in tehtajo približno približno tri kilograme. Vodijo vaš um in telo, uravnavajo vašo delovno uspešnost in vplivajo na vaš napredek v karieri. Sodobne tehnike raziskovanja so nevroznanstvenikom omogočile, da bolje razumejo kaj možgani potrebujejo za optimalno delovno uspešnost. Z vami delimo 11 načinov, ki vam bodo pomagali ohranjati vaše možgane srečne, zdrave in pripravljene na karierni napredek.
Pretok krvi možganom omogoča, da so sposobni in ustvarjalni. Redna vadba in gibanje povečata pretok krvi v možgane in celo upočasnita nastanek izgube spomina in demence. Svojim možganom lahko z aerobiko, hojo, raztezanjem in gibanjem telesa privedete kri, ki jo potrebujejo, da ostanejo v vrhunski formi.
Kratki odmori skozi delovni dan – na primer pet minut raztezanja, hoje, gledanje skozi okno ali prigrizki vam dajo več energije in osvežijo možgane. Kratki odmori tudi blažijo utrujenost in spočijejo vaše možgane med opravki. Globoko dihanje, meditacija, joga, tai chi ali masaža so lahko zelo blagodejni za vaše možgane.
Pogovor s samim seboj vam omogoča, da razvijete delovni odnos z lastnimi možgani. Sprva se to morda sliši čudno, vendar ni. Pogovor s samim seboj je samoregulacijski mehanizem, ki ustvarja psihološko distanco od frustracij in razočaranj pri delu. Če na ta način sodelujete v dialogu z delovnimi stresorji, se lahko počutite mirnejše in prizemljene.
Ko se nasmehnete, lahko svoje možgane zavedete v srečo preprosto s tem, kako premikate obrazne mišice. Ko se nasmehnete, stimulirate amigdalo – čustveni možganski center, ki sprošča nevrotransmiterje, kateri nato spodbudijo pozitivno čustveno stanje. Ko vaše mišice pravijo, da ste srečni, je večja verjetnost, da boste na svet gledali pozitivno.
Zdrava hrana za možgane izboljša vaše razpoloženje, zdravje in vzdržljivost. Beljakovine kot so meso, perutninski mlečni izdelki, sir in jajca stabilizirajo krvni sladkor in dajejo vašim možganom aminokisline, ki jih potrebujejo za ustvarjanje poti nevrotransmiterjev. Omega-3 maščobne kisline, kot so losos, skuša, tuna in sardele, spravijo vaše možgane v dobro voljo. Vitamin B je bistvenega pomena za dobro počutje možganov, najdemo ga v jajcih, polnozrnatih žitih, ribah, avokadu in citrusih. Tudi vitamin D je pomemben stabilizator razpoloženja.
Vaši možgani se ujezijo, ko ne dobijo počitka, ki ga potrebujejo. Pomanjkanje spanja ovira vašo sposobnost obvladovanja stresa na delovnem mestu in lahko sprošča jezo med vašim delovnim dnevom. Pomanjkanje spanja povzroči, da vaši možgani delujejo počasneje, kar lahko vodi v motno razmišljanje in pozabljivost. Razdrobljen spanec ovira vašo sposobnost, da vidite pozitivne vidike vaše kariere, zaradi česar ste reaktivni na stresorje pri delu. Kvaliteten in zadosten spanec povrne jasnost in zmogljivost, kar vam pomaga pri obvladovanju stresa pri delu.
Meditacija čuječnosti in zavestno globoko dihanje ohranjata vaše možgane ostre, vaš um ustavi pred tavanjem, kar izboljša vašo osredotočenost na delovne naloge. Meditacija zmanjša raven kortizola za 25 % in spremeni možgansko aktivnost, tako da ste manj nagnjeni k napakam in naredite manj napak že po 20 minutah vadbe. Sčasoma lahko svoje možgane usposobite, da ostanejo mirni tudi v turbulentnih pogojih na delovnem mestu.
Ko imate v bližini nekoga – empatičnega vodjo, sodelavca ali nekoga iz kadrovske službe, s katerim veste, da se lahko pogovarjate, vam to lahko pomaga z zdravjem in odpornostjo možganov. Ljudje, ki prostovoljno delajo, obiskujejo predavanja ali se srečajo s prijatelji vsaj enkrat na teden, imajo bolj zdrave možgane v obliki močnejše sive snovi in manj kognitivnega upada. Ključno je, da se izognemo socialni izolaciji in gojimo varne načine za ohranjanje socialnih interakcij, saj s tem povečamo sivo snov v možganih ter okrepimo karierno ustvarjalnost in vzdržljivost.
V nekem trenutku boste morda morali izvajati več kot eno dejavnost hkrati. Če pa večopravilnost postane vzorec, so posledice lahko slabe. Ko preskakujete med več delovnimi nalogami hkrati, prisilite svoje možgane, da se z vsakim skokom znova osredotočajo in zmanjšate produktivnost za do 40%. Večopravilnost spodkopava produktivnost, preobremenjuje vaše možgane, povzroča razčlenjeno razmišljanje, pomanjkanje koncentracije in oslabljeno sposobnost odločanja.
Optimisti napredujejo po karierni lestvici hitreje in dlje kot pesimisti. Čeprav so možgani za preživetje naravnani na negativnost, imajo radi optimizem. Kronični pesimizem poškoduje vaš odnos in vaše telomere – zaščitne konice na koncu kromosomov, ki jih negativne misli skrajšajo in pozitivne misli podaljšajo. Skrajšani telomeri so povezani z upadanjem zdravja in okrnjeno kariero.
Pregledi možganov ljudi, ki preživijo čas na prostem, kažejo, da ima njihova prefrontalna skorja več sive snovi in močnejšo sposobnost jasnega razmišljanja in samoregulacije. Vaši možgani radi preživijo najmanj dve uri na teden v parkih, gozdovih ali na plažah. Udeleženci raziskave, ki so v naravi preživeli 120 minut na teden, so bili bolj zdravi in se boljše psihično počutili kot tisti, ki niso preživeli časa v naravi ali tisti, ki so preživeli v naravi manj kot dve uri na teden.