Na globalni ravni smo priča večjim gospodarskim, političnim, tehnološkim in drugim spremembam, ki se dogajajo in imajo močan vpliv na organizacije, njihove procese, strukturo in delovanje. Čeprav so bili lahko ti še pred leti ustrezni, ne pomeni, da so tudi danes, zato je nujno, da pod drobnogled vzamemo organizacijo podjetja.
Koncept organizacijske diagnostike, ki se je začel oblikovati sredi 20. stoletja, je skozi čas postal ključen za razvoj organizacij in njihov uspeh. Vloga kulture pri oblikovanju delovanja in rezultatov organizacije je postala temeljni element, ki je vodil do razvoja bolj strateškega in celostnega pristopa. Ta združuje vpoglede delovne psihologije s poslovnimi strategijami in pomaga organizacijam uspešno spopadanje s spremembami ter izboljševanje učinkovitosti.
V nadaljevanju bomo opredelili, kaj sploh je organizacijska diagnostika, katerih je njenih 5 ključnih prednosti ter kako se lotiti njene uvedbe v podjetje.
Kaj je organizacijska diagnostika?
Organizacijska diagnostika je sistematični proces analize celotne organizacije, s katerim želimo identificirati prednosti in slabosti njenih strukturnih komponent, da lahko v podjetju sprejmemo potrebne ukrepe in uvedemo spremembe, ki bodo pripomogle k boljšemu delovanju organizacije.
5 ključnih prednosti organizacijske diagnostike
Predstavljamo vam pet ključnih prednosti organizacijske diagnostike in njenega merjenja v podjetju, s pomočjo katere lahko podjetje bolje razume lastno organizacijo, njegove prednosti in slabosti:
1. Boljša strateška skladnost
Organizacijska diagnostika omogoča boljše razumevanje, ali je strategija podjetja uspešno prenešena v prakso. Z oceno skladnosti strategije, strukture in procesov, zagotovimo, da vsi deli organizacije stremijo k istemu cilju. To je ključen dejavnik, s katerim podjetje zagotavlja vrednost svojim naročnikom oz. kupcem na dolgi rok.
2. Večja učinkovitost organizacije
S tem, ko identificiramo težave in slabosti znotraj organizacije, lahko vzpostavimo boljše delovne procese in boljšo uporabo virov, kar vodi do višje produktivnosti in prihranka stroškov. Organizacijska diagnostika lahko na primer pomaga pri preoblikovanju organizacijske strukture, da bolje ustreza trenutnim nalogam, in zagotavlja, da imajo pravi ljudje prava orodja in pooblastila za učinkovito odločanje.
3. Večja zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih
Organizacijska diagnostika pogosto vključuje oceno delovne kulture in okolja, ki vplivata na vzdušje v podjetju in počutje zaposlenih. Z razumevanjem in naslavljanjem morebitnih težav, kot so nejasno definirane vloge, neustrezni sistemi nagrajevanja ali slaba komunikacija, lahko organizacija izboljša zadovoljstvo pri delu in zavzetost zaposlenih. Zavzeti zaposleni so navadno namreč bolj produktivni, dlje časa ostanejo pri podjetju in prispevajo k pozitivnim organizacijskim rezultatom.
4. Izboljšana prilagodljivost in odzivnost organizacije
Organizacijska diagnostika lahko poveča prilagodljivost organizacije na spremembe v tržnem okolju. Z analizo in razumevanjem notranjih procesov podjetje lahko hitreje prepozna spremembe in se na njih učinkoviteje odzove, kar omogoča hitrejše uvajanje inovacij in izboljšav.
5. Poglobljeno razumevanje medodvisnosti funkcij v organizaciji
Diagnostični postopki pomagajo razkriti, kako različni oddelki in funkcije znotraj organizacije medsebojno vplivajo in sodelujejo. To znanje omogoča boljše usklajevanje med oddelki ter optimizacijo pretočnosti informacij in delovnih procesov, kar vodi do večje sinergije in učinkovitosti.
Kako se lotiti uvedbe organizacijske diagnostike v podjetju?
Predstavljamo vam pet korakov, s pomočjo katerih boste enostavneje uvedli organizacijsko diagnostiko v vaše podjetje:
1. Določite področja ocenjevanja
Na začetku je pomembno, da prepoznate in določite, katera področja organizacije ali procesi bodo ocenjeni ter ali bo v to vključeno celotno podjetje, ali le deli organizacije.
Primeri specifičnih področij so lahko komunikacija, učinkovitost, finančna uspešnost ali zadovoljstvo zaposlenih. Če izberete slednjo, si lahko pomagate z eNPS metodo, kjer s pomočjo vprašalnika ocenite njihovo zadovoljstvo.
2. Določite merila uspešnosti
Določiti morate standard ali merilo za primerjavo, s katerim lahko ocenite trenutno uspešnost. To vključuje razumevanje, kaj predstavlja najboljše prakse ali visoko raven delovanja za področje, ki ga ocenjujete. Primer aktivnosti bi lahko bil benchmarking, kjer primerjate vaše procese s konkurenco ali industrijskimi standardi.
V primeru merjenja zadovoljstva zaposlenih s pomočjo eNPS-ja lahko kot merilo uspešnosti uporabite standardizirano lestvico od -100 do +100, pri čemer velja:
- Ocena pod 0 je negativna, kar pomeni, da je v podjetju več »kritikov« kot »promotorjev«, torej zaposlenih, ki niso zadovoljni in ne bi priporočili dela v podjetju.
- Ocena od 1 do 30 je pozitivna vrednost, ki kaže, da je več promotorjev, a je še vedno nekaj prostora za izboljšavo.
- Ocena od 31 do 70 je zelo dobra do odlična, kar kaže na zdravo kulturo v podjetju. Zaposleni so zelo zadovoljni in bi priporočili podjetje za delo.
- Ocena od 71 do 100 je vrhunski rezultat, ki kaže, da je večina zaposlenih promotorjev in bi z največjim veseljem priporočili delo potencialnim zaposlenim.
3. Naredite načrt zbiranja podatkov
Razvijte načrt za zbiranje kvantitativnih in kvalitativnih podatkov. To lahko vključuje distribucijo anket ali vprašalnikov, izvedbo intervjujev s ključnimi deležniki ali analizo poslovnih poročil in delovnih procesov.
Za merjenje zadovoljstva s pomočjo eNPS-ja bi bila glavna metoda zbiranja podatkov vprašalnik, ki bi ga prejeli vsi zaposleni v podjetju, saj bi želeli meriti podatke celotne organizacije.
4. Zberite podatke in analizirajte rezultate
Zberite podatke skozi izbrane metode, ki ste jih določili v prejšnjem koraku, te informacije primerjajte z vašimi merili uspešnosti ter določite, kje so morebitne vrzeli.
Primer za merjenje zadovoljstva s pomočjo eNPS-ja bi bila analiza rezultatov, na osnovi katerih bi dobili vrednost med -100 in +100, kar smo omenili v točki 3 in ocenili, kje na tej lestvici se podjetje nahaja ter katere so tiste stvari, ki znižujejo ta rezultat.
5. Načrtujte in izvedite izboljšave
Na podlagi analize podatkov iz prejšnjega koraka razvijte načrt za izboljšave, ki lahko med drugim vključuje usposabljanje, reorganizacijo delovnih procesov ali vpeljavo novih tehnologij.
Za primer vzemimo, da je kar nekaj zaposlenih v eNPS vprašalniku izpostavilo pomanjkanje možnosti za pridobivanje dodatnega znanja ali za razvoj veščin, ki jih potrebujejo pri delu. Kot primer izboljšave lahko uvedete intervjuje, s pomočjo katerih identificirate področja za nadgradnjo znanje ter jim skladno s tem ponudite primerne možnosti usposabljanja.
Merjenje organizacijske diagnostike je pomemben proces, ki bi ga moralo redno izvajati vsako podjetje, saj pomaga pri izboljšanju organizacijskih procesov in klime. Vanj je treba vseskozi vključevati zaposlene ter z njimi transparentno komunicirati, da si zagotovite njihovo podporo in sodelovanje pri izvedbi organizacijske diagnostike in različnih izboljšav.
Želite narediti prvi korak k izvajanju organizacijske diagnostike, a ne veste, kje začeti? Oglejte si naš FirstClass eNPS, s pomočjo katerega lahko izmerite zavzetost in zadovoljstvo vaših zaposlenih. Za več vprašanj nam lahko pišete tudi na [email protected].
